Varstvo narave

Varstvo narave

Publisher: Miran 08. November 2016

Izzivi varovanja morskega okolja

Izzivi varovanja morskega okolja, naj bo to slovensko, jadransko ali sredozemsko, so pravzaprav združeni v zavezi, ki so v okviru Konvencije o biotski raznovrstnosti podpisale malodane vse države sveta. Ta zaveza pravi, da bo najmanj 10 % morja in morskega obrežja, posebej območij izjemnega pomena z vidika biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, do leta 2020 varovanih s pomočjo učinkovito in pravično upravljane, ekološko reprezentativne in dobro povezane mreže zavarovanih območij in drugih učinkovitih varstvenih ukrepov. Tako v Sloveniji kot Jadranskem in celotnem Sredozemskem morju smo še daleč od dogovorjenih odstotkov. A to je le številčna in morda tudi najlažja plat zgodbe.

travnik-cimodoceje-z-lescurji-_tm

Vsebinski izzivi varovanja morskega okolja in ohranjanja njegove izjemne biotske raznovrstnosti so bistveno bolj zaviti in zapleteni. V prvi vrsti so povezani s poznavanjem in razumevanjem živega sveta pod morsko gladino ter oceanografskih značilnosti in kemično-fizikalnih procesov vsakega najmanjšega zaliva in celotnega svetovnega oceana. Drugi del izzivov se navezuje na poznavanje in razumevanje vpliva človekovih dejavnosti in njihovih posledic na morski ekosistem in na njegove posamezne dele. Število različnih dejavnosti se namreč povečuje iz dneva v dan, povečuje se njihova intenziteta. Časa za to, da si postavimo vprašanje »Kje je meja?« in nanj seveda tudi odgovorimo, pa je vse manj. Tretji del izzivov tiči v našem prepričanju, da je morje od vseh in od nikogar, da je neskončen vir dobrin in da ga naše še tako nerazumno ravnanje ne more prizadeti.

Četrti, a ne najmanj pomemben izziv je, da ohranjanje morja postane ena izmed prednostnih nalog
politike, in da bo načrtovanje človekovih posegov in predvsem dejavnosti tako, da to ne bo povzročalo dodatnega razvrednotenja morskega okolja. Da bomo končno začeli aktivno načrtovati in izvajati ukrepe, ki bodo zagotavljali dolgoročno ugodno stanje morskega okolja, ter tako prišli do deleža zavarovanih območij, h kateremu smo se zavezali s podpisom Konvencije o biotski raznovrstnosti.

Kaj se dogaja na vodni gladini vidimo. Kaj pa pod njo?

Kaj se dogaja na vodni gladini vidimo. Kaj pa pod njo?

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je osrednja državna strokovna organizacija s področja ohranjanja narave. Ustanovljen je bil leta 1999 z Zakonom o ohranjanju narave. Sedem območnih enot zagotavlja kakovostno pokritost terena na območju celotne Slovenije. Njihovo delo zaokroža delovanje osrednje enote, ki skrbi za koordinacijo, enotnost metod ter enotno delovanje zavoda navzven in navznoter. Sedež zavoda
je v Ljubljani, območna enota Piran, ki pokri vamorje in morsko obrežje, pa domuje v Izoli.

Upravljanje zavarovanega območja – Krajinski park Strunjan

Izredna pestrost življenjskih okolij in njihova ohranjenost sta vzrok za veliko biotsko raznolikost, ki jo
lahko s pravilnim odnosom do narave skupaj z vami pomagamo ohraniti. Samo z zavedanjem, da smo z
naravo neločljivo povezani, da vsi plujemo na isti ladji po poti življenja, lahko ohranimo okolje takšno, kot
želi narava.

Kulturna in agrarna krajina Krajinskega parka Strunjan

Kulturna in agrarna krajina Krajinskega parka Strunjan

Krajinski park Strunjan je edinstven, naravno ohranjen košček Tržaškega zaliva, ki se razkriva skozi podobe, ki jih že tisočletja ustvarja morje. Kažejo se v naravni in kulturni dediščini, ki jima je morje dalo življenje
in domačini pomen. Ljudje so od nekdaj živeli od dobrin, ki sta jih nudila morje in zemlja, in tako za svoje
preživetje skrbeli za vir, ki jim je to omogočal. Na ta način sta se razvili tako tradicija varstva morja kot
tradicija varstva zemlje. Prav način življenja v sožitju z naravo in naravovarstveno gibanje kot podkrepitev
le-tega sta omogočila, da imamo še vedno ohranjeno naravo.

Zavest neposredne odvisnosti od narave in trajnostne rabe dobrin se je izgubila oziroma okrnila, saj sta nas
napredek in tehnologija odvrnila od takšnega načina življenja. Zato je že dolgo jasno, da je potrebna aktivna politika za ohranitev narave. Prav varstvo narave v sodelovanju z upravljavcem zavarovanega območja je tovrstna politika.

Upravljanje zavarovanih območij ima še en dolgoročni cilj, in sicer spodbujanje obiskovalcev in širše
javnosti k odgovornemu ravnanju do narave ter pozitivnim vedenjskim spremembam in razvijanje nove
tradicije, v kateri se ljudje zavedajo, da je varstvo narave v njihovem neposrednem interesu in so za dosego
skupnega cilja tudi sami pripravljeni nekaj storiti.

Krajinski park Strunjan je kot edino širše zavarovano območje v Sloveniji, katerega del je tudi morje,
zavarovano območje narave že 25 let. Nastal je kot splet okoliščin, in sicer povezave zavesti domačinov o pomenu zemlje in morja ter naravovarstvene stroke, ki je postavila pravni okvir. Z aktivnim upravljanjem smo začeli v letu 2009. Kljub zavarovanju se soočamo s praksami, ki škodijo naravi in namenu varstva. Z načinom neposrednega nadzora v naravi se z neposrednim stikom z ljudmi na terenu preprečujejo kršitve, poučuje pa se tudi o pravilih obnašanja v zavarovanem območju. Žal brez sankcij, ki morajo biti dosledne in enake za vse, ne gre. Med najpogostejšimi kršitvami v parku so kurjenje in šotorjenje v naravi, odmetavanje odpadkov, skladanje kamnov na morskem obrežju, nabiranje prosto rastočih rastlin, parkiranje v naravnem okolju, plovba in sidranje na območju Mesečevega zaliva in rta Ronek, kolesarjenje na klifu in drugi.

To miselnost, da če smo to počeli včeraj, zakaj ne bi tudi danes, poskušamo spremeniti z organizacijo različnih akcij. Prav tako pa tudi z naravovarstvenim nadzorom in vlaganji v samo infrastrukturo in podobo parka. Z vlaganji v zeleno infrastrukturo ljudem dajemo možnost spoznati pomen narave – od  njene funkcionalne do estetske in rekreativne vrednosti – v upanju, da je to vlaganje v ozaveščanje, saj je najučinkovitejši nadzor samonadzor.

Varstvo morskih sesalcev in plazilcev – pravila obnašanja ob srečanjih z morskimi sesalci in želvami na morju

Ob plovbi na morju nismo nikoli sami, saj si morje med drugim delimo tudi z morskimi sesalci in morskimi želvami. Kadar jih srečate na morju, vas prosimo, da pokažete razumevanje in spoštovanje. Plovila živali lahko motijo pri njihovih vsakodnevnih aktivnostih in jim onemogočajo normalno gibanje. Zvoki plovil jih lahko zmedejo in preplašijo. Podvodni hrup delfinom onemogoča njihovo zmožnost iskanja hrane, orientacije in medsebojnega razumevanja.

Morske želve večino časa preživijo pod morsko gladino in jih ni lahko opaziti. Zato bodite pri plovbi pozorni in spremljajte, kaj se dogaja pred plovilom. Želve lahko opazimo, ko počivajo na morski gladini ali plavajo tik pod površjem. Ko jih opazite, se jim ognite in upočasnite hitrost ali ustavite plovilo, da preprečite morebiten trk. Ne približujte se jim na več kot 50 metrov in jih ne vznemirjajte. Takoj ko bodo opazile plovilo, se bodo namreč umaknile in potopile.

V primeru srečanja z delfini prosimo, da upoštevate nekaj ključnih pravil:

  • upočasnite ali ustavite plovilo v njihovi bližini,
  • če se jim želite približati, storite to počasi in plujte vzporedno z njimi,
  • če je možno, imejte motor plovila v nevtralnem položaju ali ugasnjen,
  • ne podite delfinov: če se vam želijo približati, bodo to storili sami,
  • ohranite razdaljo 50 metrov,
  • izogibajte se nenadnim spremembam hitrosti in smeri,
  • v njihovi bližini se ne zadržujte dlje kot 15 minut,
  • ne približujte se delfinom, ki imajo mladiče,
  • ne skušajte jih hraniti, se jih dotikati ali plavati z njimi,
  • če opazite udarce z repom po vodni gladini, to pogosto pomeni, da so vznemirjeni – v tem primeru jih pustite pri miru,
  • ko odidete, storite to počasi, hitrost postopoma povečajte, ko ste od delfiov oddaljeni več kot 200 metrov.

Vir: zloženka “Kaj storiti, če na morju opazimo delfine“, Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce.