Stanje morskega okolja

Stanje morskega okolja

Publisher: Miran 08. November 2016

Ocena stanja morja je pomemben element načrtov upravljanja voda, saj pripomore k razumevanju, kako se morsko okolje odziva na človekove obremenitve. Če je prepoznano slabo stanje, je za pripravo ukrepov, ki bodo privedli do izboljšanja stanja, potrebno dobro razumevanje morskega okolja in njegove odzivnosti na različne obremenitve.

bm_delfini

Spremljanje in vrednotenje stanja morja izvaja Agencija RS za okolje (ARSO) v sodelovanju z zunanjimi izvajalci in poteka večinoma v obalnem pasu, ki je najbolj podvržen vplivom človekovih obremenitev.

Z obstoječim sistemom se zaenkrat vrednoti predvsem obremenjenost morskega okolja s hranili, organskimi snovmi, različnimi onesnaževali, vpliv različnih rab zemljišč v zaledju kot tudi vpliv sprememb morskega dna.

Oceanografska boja

Oceanografska boja

Glede na enotno zakonodajo na ravni Evropske skupnosti se na osnovi rezultatov meritev in analiz vrednotita ekološko in kemijsko stanje morja. Ekološko stanje določajo biološki elementi kakovosti (fitoplankton, makroalge, bentoški nevretenčarji), ki vrednotijo spremenjenost strukture in funkcije ekosistema v primerjavi z naravnimi razmerami, kot tudi kemijski (posebna onesnaževala) in fizikalno kemijski elementi (stanje hranil, kisikove razmere, temperatura,idr.).Kemijsko stanje vrednoti obremenjenost morja s snovmi, ki so strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih. Posebna pozornost  je namenjena gojiščem školjk, kjer se spremljajo dodatni parametri kakovosti vode z namenom zagotavljanja ustreznosti vode za gojenje školjk.

Vzorčenje bentoških nevretenčarjev

Vzorčenje bentoških nevretenčarjev

Informacije o stanju morskega okolja na agenciji vključujejo tudi spremljanje meteoroloških, oceanografskih in hidroloških parametrov, ki opisujejo stanje morja in vremena – kot so npr. temperatura morja in zraka, slanost morja, morski tokovi, valovi, vetrovi in pretoki rek. Ti parametri nam omogočajo zgodnje zaznavanje morebitnih večjih sprememb v dinamiki morja in posledično v ravnovesju morskega ekosistema, poleg tega so ključni tudi za načrtovanje številnih aktivnosti na morju.

Raziskave morja

Rezultati raziskovalnega programa prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog Slovenije in Evropske skupnosti na področju okoljskih ciljev pomorske politike. Pridobljeno znanje je uporabljeno pri implementaciji ekosistemskega pristopa in razvoja metodologij za oceno ekološkega in okoljskega stanja morja v skladu z evropskimi direktivami. Razvoj obalnega opazovalnega sistema skupaj s kemičnimi in biološkimi rezultati predstavlja podlago za prilagajanja oz. odzivanja na dogajanja v morju. Veliko pozornost se namenja tudi promociji znanja o morju in ohranjanju biotske pestrosti s poljudnimi publikacijami, prireditvami in razstavami bogate zbirke podvodnih fotografi in fimov.

Na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo izvajajo temeljne in uporabne raziskave, ki temeljijo na eksperimentalnem terenskem delu na območju Tržaškega zaliva in drugih obalnih morjih. Terensko delo dopolnjujejo z laboratorijskimi poskusi in z modeliranjem procesov. Multidisciplinarne raziskave obalnih sistemov povezujejo področja od biotske raznovrstnosti, kemije, ekologije planktona in bentosa do dinamike obalnih morij. Uporaba novih metod prinaša številna nova spoznanja o delovanju morskih sistemov in prispevajo k razumevanju medsebojnih povezav dejavnosti ljudi z obalnim ekosistemom. Razvoj opazovalnega sistema in modelov omogoča boljše razumevanje in napovedovanje sprememb zaradi klimatskih in antropogenih vplivov.

Ena od značilnosti voda severnega Jadrana je, da so bogate s hranilnimi solmi, količina pa je v veliki meri odvisna od vnosov s kopnega in padavin. Količina hranil, temperatura in svetlobne razmere določajo raznolikost v časovni in prostorski razporeditvi rastlinskega planktona. Z analizo dolge časovne serije podatkov smo ugotovili upadanje biomase fioplanktona v zadnjem desetletju. Spremenjeni dejavniki okolja vplivajo tudi na pestrost in fiiologijo bakterijske združbe, kroženje snovi in prehranjevalne verige.

Jata salp na steljkah cistozire

Jata salp na steljkah cistozire

Pojave, ki pogosto negativno vplivajo na ekološko ravnovesje in tudi na kakovost morja, običajno opredeljujemo z izrazom evtrofiacija. V Tržaškem zalivu se srečujemo z različnimi oblikami »cvetenja«, ki so posledica prekomerne rasti fioplanktona, rdečimi plimami, pojavi masovnega pojavljanja želatinoznega zooplanktona in prekomernih količin organske snovi (pojav makroagregatov oz. sluzenja morja) ali s pomanjkanjem kisika v osrednjem delu zaliva. Pojavi predstavljajo nevarnost za turizem in ribištvo, s svojimi negativnimi posledicami pa vplivajo na ekosistem in zdravje ljudi.

Pojave, ki pogosto negativno vplivajo na ekološko ravnovesje in tudi na kakovost morja, običajno opredeljujemo z izrazom evtrofiacija. V Tržaškem zalivu se srečujemo z različnimi oblikami »cvetenja«, ki so
posledica prekomerne rasti fioplanktona, rdečimi plimami, pojavi masovnega pojavljanja želatinoznega zooplanktona in prekomernih količin organske snovi (pojav makroagregatov oz. sluzenja morja) ali s
pomanjkanjem kisika v osrednjem delu zaliva. Pojavi predstavljajo nevarnost za turizem in ribištvo, s svojimi negativnimi posledicami pa vplivajo na ekosistem in zdravje ljudi.

Temeljne raziskave vključujejo tudi:

  • raziskave masovnega pojavljanja meduz, njihove populacijske dinamike, genetike, vplive na
    prehranjevalne splete in kakovost morja;
  • raziskave biodiverzitete bentosa in habitatnih tipov z videotehnikami, ki omogočajo spremljanje
    in vrednotenje stanja ekosistema na nedestruktiven način; spremljanje bioinvazij, potencialnih
    poti vnosa in vplivov tujerodnih organizmov;
  • proučevanje vpliva abiotskih dejavnikov, ki odražajo klimatske spremembe, na koraligenih formacijah kamene korale;
  • biogeokemijo morskega sedimenta in procese kroženje živega srebra, razgradnjo organske snovi in onesnažil s fotokemičnimi in mikrobnimi procesi;
  • razvoj in testiranje novih sistemov opazovanj – biosenzorjev, metod detekcije onesnažil, toksičnih vrst fioplanktona in patogenih virusov ter analize vplivov onesnažil z uporabo biomarkerjev;
  • proučevanje cirkulacije obalnih voda in transport sedimenta;
  • del naših raziskav je usmerjen v hipersalino okolje Sečoveljskih solin, kjer določamo kemične lastnosti soli in pomen mikrobne združbe »petole«.

Podporo raziskovalnim in aplikativnim storitvam na morju omogoča raziskovalno plovilo Sagita, opremljeno s sodobno navigacijsko in raziskovalno opremo, in oceanografska boja Vida, ki je opremlje na z meteorološkimi merilnimi instrumenti, multiparametričnimi sondami in akustičnimi merilci tokov v morju. Pomemben pa je tudi najnovejši sistem za meritve površinskih valov in tokov z visokofrekvenčnim radijskim oddajnikom.