Pravila varne plovbe

Pravila varne plovbe

Publisher: Miran 08. November 2016

Ker večina morjeplovcev čez zimo pozabi na morje in morske aktivnosti, je zelo priporočljivo, da se pred poletno sezono osvežimo določena znanja in veščine na morju, ki so ključnega pomena za našo varnost in varnost premoženja ter varovanje morskega okolja. Znanje s področja osnovnih predpisov in pravil varne plovbe nas reši marsikatere zagate, plačila prekrška ali celo pomorske nesreče.

 Urejeni privezi

Preden se odpravimo na morje, najprej preverimo vremensko napoved, ki jo spremljamo, tudi ko smo
na morju. Če vidimo, da se zbirajo temni oblaki (predvsem na zahodu), je to predznak nevihte, zato
nemudoma odplujemo v varen pristan in obvestimo svojce, da smo na varnem, ki bi lahko po nepotrebnem sprožili akcije iskanja in reševanja. Ob zmanjšani vidljivosti plujemo z varno hitrostjo, prilagojeno danim okoliščinam.

Poskrbimo za opremljenost plovila in zalogo goriva ter preverimo delovanje vseh naprav. S seboj moramo imeti vse potrebne listine: vpisni list, potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, potrdilo o usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS (če je plovilo opremljeno z njo), polico o zavarovanju plovila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, in osebni dokument.

Morje je brezmejno in nepredvidljivo. Predvsem v poletnih mesecih je promet na morju povečan, zato
moramo dobro poznati pravila o izogibanju trčenja na morju. Osnovna pravila izogibanja trčenja na morju so predvsem:

  • izogibanje mora biti pravočasno in odločno,
  • pri srečanju dveh plovil na motorni pogon, ki se jima kurza sekata, se izogne tisto plovilo, ki vidi
    drugo plovilo preko svojega desnega boka,
  • če se plovili na motorni pogon približujeta drugo drugemu z nasprotne smeri, tako da obstaja
    nevarnost trčenja, mora vsako plovilo zaviti v svojo desno stran,
  • plovilo, ki prehiteva, se mora izogibati prehitevanemu plovilu,
  • pri srečanju plovila na motorni pogon in plovila, ki jadra, se vedno izogiba plovilo na motorni
    pogon,
  • pri srečanju dveh plovil, ki jadrata, se izogiba tisto, ki dobi veter v levi bok; v primeru, ko obe
    plovili dobita veter v isti bok, se izogiba tisto, ki je v privetrju.

Ob najmanjši verjetnosti trčenja velja, da ta nevarnost obstaja in je treba nemudoma pravilno in
učinkovito ukrepati.

Ladje morajo pri plovbi v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju pluti oddaljene od obale najmanj 300 metrov, čolni, ki glisirajo, 250 metrov, ostala plovila pa 200 metrov. Bližje obali lahko plujemo le takrat, kadar nameravamo vpluti v pristanišče, na sidrišče, pristati ob obali, oziroma, če je to glede na konfiuracijo terena možno. V tem primeru zmanjšamo hitrost plovila do takšne mere, da je še vedno mogoče varno upravljanje plovila. Z vodnimi skuterji plujemo v območju 250–2.000 metrov od obale, le v dnevnem času in pri ugodnih vremenskih razmerah. S čolni na vesla, kajaki, kanuji in jadralnimi deskami lahko plujemo do 1.000 metrov od obale. Oznaki potapljača se izogibamo s prilagojeno hitrostjo na oddaljenosti, večji od 100 metrov. Kopanje je v urejenih kopališčih dovoljeno do označbe meje kopališča, na naravnih plažah pa v 150 metrov širokem pasu ob obali.

Mimo zasidranih plovil plujemo po skrajni zunanji strani, saj je verjetno, da so med zasidranimi plovili
tudi kopalci.

V pristanišče vplujemo s prilagojeno hitrostjo. Prednost damo plovilu, ki pluje iz pristanišča. Plovilo na priveznem mestu pravilno privežemo, preverimo stanje priveznih vrvi na obalo in vrv/verigo, s
katero je povezan privezni plovek z mrtvim sidrom. Poskrbimo za pravilno postavitev odbojnikov, da ne
pride do poškodb sosednjega plovila.

Na morju nismo sami, zato bodimo pozorni na promet in dogajanja okoli nas.

Po svojih močeh pomagajmo tistim, ki se znajdejo v težavah na morju.

Plovba, sidranje in varstvo morskega okolja

Ladje morajo pri plovbi v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju pluti oddaljene od obale Morje je občutljiv ekosistem, zato moramo še posebej skrbeti za varovanje morskega okolja. Zbirajmo odpadke in jih na kopnem odvrzimo v namenske zabojnike. Ravno tako zaoljene in kalužne vode ne izčrpavamo v morje, temveč jih prečrpamo v namenske zbiralnike, ki jih lahko izpraznimo v namenske rezervoarje na kopnem.

Promet na morju

V zavarovanih delih slovenskega morja – naravna spomenika Rt Madona in Debeli rtič ter Krajinski park Strunjan – je prepovedano pluti na motorni pogon, ribariti in nabirati morske organizme. V osrednjem delu Krajinskega parka Strunjan (Zaliv sv. Križa ali Mesečev zaliv in Rt Ronek) ter na območju naravnega spomenika Rt Madona je prepovedano tudi sidrati.

potapljac-v-blizini-str-25-26Pri izbiri mesta za sidranje preverimo, ali je sidranje dovoljeno in ali je področje sidranja primerno glede na vrsto sidra, ki ga imamo na plovilu, in na globino morja. Sidrati moramo na način, da ne oviramo ostalih plovil, ki so že zasidrana. Z neustreznim sidranjem lahko poškodujemo morske organizme (leščurje,korale in spužve, ki so na skalah, morsko travo,…) najmanj 300 metrov, čolni, ki glisirajo, 250 metrov, ostala plovila pa 200 metrov. Bližje obali lahko plujemo le takrat, kadar nameravamo vpluti v pristanišče, na sidrišče, pristati ob obali, oziroma, če je to glede na konfiuracijo terena možno. V tem primeru zmanjšamo hitrost plovila do takšne mere, da je še vedno mogoče varno upravljanje plovila. Z vodnimi skuterji plujemo v območju 250–2.000 metrov od obale, le v dnevnem času in pri ugodnih vremenskih razmerah. S čolni na vesla, kajaki, kanuji in jadralnimi deskami lahko plujemo do 1.000 metrov od obale. Oznaki potapljača se izogibamo s prilagojeno hitrostjo na oddaljenosti, večji od 100 metrov. Kopanje je v urejenih kopališčih dovoljeno do označbe meje kopališča, na naravnih plažah pa v 150 metrov širokem pasu ob obali. Mimo zasidranih plovil plujemo po skrajni zunanji strani, saj je verjetno, da so med zasidranimi plovili tudi kopalci. V pristanišče vplujemo s prilagojeno hitrostjo. Prednost damo plovilu, ki pluje iz pristanišča. Plovilo na priveznem mestu pravilno privežemo, preverimo stanje priveznih vrvi na obalo in vrv/verigo, s katero je povezan privezni plovek z mrtvim sidrom. Poskrbimo za pravilno postavitev odbojnikov, da ne pride do poškodb sosednjega plovila. Na morju nismo sami, zato bodimo pozorni na promet in dogajanja okoli nas. Po svojih močeh pomagajmo tistim, ki se znajdejo v težavah na morju.