Kopalne vode

Kopalne vode

Publisher: Miran 08. November 2016

Morje in morsko obrežje nam s svojo bogato biotsko pestrostjo omogočata pomemben vir hrane ter razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti na morju. Med prepoznavnejše dejavnosti, ki jih nudita zdravo morsko okolje in obrežje sodi tudi rekreacija v morju in ob njem, ki omogoča razvedrilo, sprostitev, počitek in igro, kar izjemno koristi zdravju in dobremu počutju. Na naši obali imamo sedem kopalnih območij in štirinajst naravnih kopališč, kjer se redno spremlja kakovost vode.

Kopalne vode na morju

Kopalne vode na morju

Kot kopalne vode (KV) na morju označujemo odseke, ki so namenjeni izključno kopanju. Določeni so bili tam, kjer kopanje ni v nasprotju z drugimi rabami vode in ni evidentiranih izpustov odpadnih voda, kjer je omogočen dostop po javni poti, kjer sta ustrezna širina in dolžina brega ter ustrezno število kopalcev.

Ob slovenski obali je takih odsekov 21 in predstavljajo le 0,15 % vseh evropskih morskih kopalnih voda (teh je okoli 15.000). Po številu kopalnih voda na 10 kilometrov obale pa Slovenija zaseda 3. mesto, takoj za Italijo in Belgijo. Na 14 naravnih kopališčih z upravljavcem je poskrbljeno za udobje in varnost kopalcev, na sedmih kopalnih območjih pa se v naravnem okolju kopamo na lastno odgovornost.

Kopalne vode – zdravo in varno kopanje

Ključnega pomena za zdravo kopanje je ustrezna kakovost vode. V naravnih vodah najdemo številna živa bitja, za katere je voda naravno bivalno okolje in tako običajno ne predstavljajo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce. Človek pa z dejavnostmi v površinske vode vnaša številne odplake, med njimi tudi fekalije preko komunalnih izpustov, iztokov, s spiranjem kmetijskih površin, v vodo pa jih vnašajo tudi kopalci in živali.

Simbol za kakovost kopalne vode

Prav s fekalijami onesnažene vode prestavljajo tveganje za zdravje kopalcev, saj prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in infekcije, kot so trebušna obolenja, kožne infekcije, vnetja dihalnih poti, očesnih sluznic in ušes. Kvantitativni pokazatelj fekalnega onesnaženja voda so indikatorske bakterije (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ki se v kopalnih vodah redno spremljajo od konca maja do srede septembra v okviru državnega monitoringa Agencije RS za okolje.

Glede na poenotene kriterije ocenjevanja v državah Evropske unije je v kopalnih vodah našega morja indikatorskih bakterij že vrsto let malo oziroma vrednosti ustrezajo odlični kakovosti. Ti rezultati Slovenijo med državami članicami Evropske skupnosti uvrščajo v sam vrh, sledita Ciper in Malta. Ustrezne kopalne vode so navadno tudi na Hrvaškem in v Grčiji, prekomerno fekalno onesnaženje večjega števila kopalnih voda pa so
v letu 2015 še vedno ugotovili v Italiji (94 KV – 1,9 %), Franciji (44 KV – 2,1 %), Angliji (31 KV – 5 %) ter
Španiji (29 KV – 1,5 %). Podatke o kakovosti vode agencija objavlja na spletni strani, kopalcem pa so na voljo tudi na informacijskih tablah na kopališčih. Za prikaz kakovosti vode se uporabljajo simboli, ki so enaki v vseh državah Evropske skupnosti.

Varstvo pred utopitvami

Voda je lahko tudi nevarna, zato je nikoli ne smemo podcenjevati. Nevarnostim se lahko izognemo, če poznamo dejavnike tveganja in upoštevamo osnovne napotke za varno kopanje.

Na naravnih kopališčih z upravljavcem za varnost skrbijo usposobljeni reševalci iz vode. Njihova glavna naloga je neprekinjeno opazovanje vodne površine. Tako lahko takoj opazijo težave kopalcev in jim nemudoma pomagajo ter nudijo ustrezno prvo pomoč do prihoda zdravniške ekipe. Poleg tega vzdržujejo red na kopališču, odpravljajo vzroke za nastanek nevarnosti ter obiskovalcem kopališča nudijo različne informacije.

Območje naravnega kopališča je označeno, vodna površina je ograjena. Urejeni so dostopi v vodo, sanitarije, tuši, na voljo so informacijske in opozorilne table. Vsako kopališče mora imeti tudi opremo za reševanje iz vode in za dajanje prve pomoči.Na kopalnih območjih za varnost ni poskrbljeno, zato se na teh mestih kopamo na lastno odgovornost. Država nadzoruje kakovost kopalne vode. Kopalci se od obale ne smejo oddaljiti več kot 150 metrov.

Za lastno varnost lahko največ naredimo sami. Ne smemo precenjevati svojega plavalnega znanja in
vzdržljivosti. Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo, če imamo poln ali prazen želodec, če smo pregreti
ali pod vplivom alkohola. Nikoli ne skačemo v kalno ali plitvo vodo. Pozorni bodimo na močne tokove in
visoke valove. Ob nevihti gremo čim prej iz vode. Majhnih otrok v vodi in ob obali nikoli ne puščamo
brez nadzora, tudi če je voda zelo plitva.

Če se znajdemo v težavah, mahamo z roko in kličemo na pomoč. Če opazimo, da se nekdo utaplja ali je v nevarnosti, mu pomagamo po svojih močeh in sposobnostih. Ukrepamo mirno in preudarno. Če ocenimo,
da bi lahko ogrozili svojo varnost, se reševanja raje ne lotimo, ampak čim prej pokličemo pomoč na številko 112.

Program Modra zastava – 20 let oblikovanja okoljske zavesti, odgovornosti, spodbujanje okoljske vzgoje in trajnostnega razvoja

Kot se vsi zavedamo, so podnebne spremembe nov izziv, ki prinaša globalnemu turizmu več tveganja
kot priložnosti ter napoveduje regijsko, sezonsko in produktno prerazporeditev turističnih tokov. Vedenje potrošnikov se hitro spreminja, turisti vedno pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije. Program MODRA ZASTAVA je promocijsko orodje in mednarodno priznan sistem odličnosti, s katerim lahko vplivamo na tovrstne odločitve potrošnikov in lahko služi tudi kot indikator (eko)kakovosti turistične destinacije za turistično gospodarstvo ter pristojne občine.

Okoljska vzgoja je temelj programa Modra zastava

Program MODRA ZASTAVA je priznani okoljski znak za trajnostno upravljanje kopališč in marin,
namenjen povečevanju okoljske ozaveščenosti na kopališčih, (so)oblikovanju okoljske etike ter spodbujanju okoljsko odgovornega obnašanja. Modro zastavo pa lahko pridobijo marine in kopališča, ki zadostijo zahtevnim kriterijem in le-te tudi v praksi udejanjijo skozi okoljski management. Kriteriji programa Modra zastava so razvrščeni v štiri (4) kategorije:

  • kakovost kopalne vode,
  • okoljska vzgoja in informiranje,
  • okoljsko upravljanje in
  • varnost ter storitve.

Modra zastava se podeljuje marinam in kopališčem za obdobje enega leta. V času, ko v marinah in na kopališčih plapola modra zastava, so upravljavci in pristojne občine dolžni kakovost nadzirati in zagotavljati raven storitev, za katero so se zavezali z razpisom. Izvajanje pravil in zahtev preverjajo poleg potrošnikov/uporabnikov tudi nadzorniki Društva za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES-FEE SLOVENIA) in nadzorniki Mednarodne fundacije za okoljsko vzgojo FEE (Foundation for Environmental Education) s sedežem na Danskem ter upravljavce in javnost opozarjajo na morebitne pomanjkljivosti, ki jih je treba v najkrajšem možnem času odpraviti, sicer lahko modro zastavo – znamenje kakovosti – izgubijo.